Nekoč davno, v prvi polovici šestdesetih let dvajsetega stoletja, se je ponosnima staršema rodil prvorojenec. Fant, danes pravzaprav gospod v zrelih letih, se svojega otroštva spominja v zelo lepi luči, čeprav mu danes nekateri hočejo dopovedati, da sploh ni bilo tako lepo kot se spominja. Pa jim na osnovi lastnih izkušenj prav nič ne verjame 😊. Fant ni bil ravno zabit, ‘zic ledra’ pa tudi ni imel, zato se je prvi poizkus šolanja klavrno končal in neka firma je dobila mlado nadobudno moč. Po nekaj letih se je iz turistično zdravstvene dejavnosti preselil v farmacevtsko, kjer še vedno vztraja. Vmes ga je srečala pamet, kot bi dejala njegova pokojna stara mama in je končal šolanje ter uspešno diplomiral.

Že v osnovni šoli je dobil prvi fotoaparat s katerim je bolj ali manj uspešno fotografiral karkoli mu je pač prišlo pred fotoaparat. Kasneje si je za eno prvič plač kupil zrcalno refleksni fotoaparat (Praktica BC1) in nekaj objektivov. Omislil si je tudi povečevalnik in domače podstrešje se je spremenilo v fotografski laboratorij. Z rojstvom sina je fotografski hobi poniknil in ponovno pričel prihajati na površje s kompaktnimi digitalnimi fotoaparti (Canon , Panasonic Lumix). Dokončno je privrel na dan s Pentaxom K20D, ki je žal že pokojni. Nadomestil ga je Pentax K5II, ki še danes v digitalni zapis pretvarja podobe realnega sveta.